Image

Celostni pristop k bolj zdravemu življenju

Celostni pristop k bolj zdravemu življenju  – kombinacija zdrave prehrane, telesne aktivnosti in psihološke podpore

Večina nas je že ugotovila, ali vsaj verjamemo, da je hrana tako ali drugače povezana z našim počutjem, videzom, telesnim in tudi duševnim zdravjem. Ni dovolj le, da se prehranjujemo »zdravo«, ker je izraz zelo širokega pomena, ampak kako hrano prebavimo ali uspemo izkoristiti njene hranilne vrednosti. Vsekakor mora biti naš odnos do hrane pozitiven in pripravljene obroke naj bi pojedli z veseljem in nasmeškom na obrazu.

To, da prehrana redi, je vsem jasno. Debelost je trenutno največji problem sodobne družbe. Več ljudi umre za posledicami debelosti kot pa lakote. Sliši se skoraj neverjetno, vendar je z debelostjo povezano veliko bolezenskih stanj. Fenomen moderne dobe pa je tudi podhranjenost oz. »napačna« hranjenost. Zaužijemo dovolj kalorij, celo preveč, postopoma se redimo, vendar trpimo za simptomi pomanjkanja, saj se prehranjujemo z nekvalitetno hrano, ki je dostopna skoraj na vsakem koraku. Kakovost  hrane pa vpliva tudi na vsakodnevna fizične in mentalne sposobnosti, izgled, spanje, prebavo in še in še bi lahko naštevali. Našemu telesu je prav malo mar za naše filozofiranje. Vseeno mu je ali jeste meso ali ne, se prehranjujete vegansko ali ne, pijete mleko ali ne… Nam je prepuščeno, da izberemo vire esencialnih hranil. Kako bomo dobili vitamine, minerale, omega 3, itd., telo ne zanima. Pomembno je le, da jih vnesemo v telo in se osredotočimo na naravno hrano – tam so hranila, katera lahko usklajujemo glede na naš življenjski slog, zdravniška priporočila, potrebe, verska prepričanja ali etične predpostavke.

Včasih smo pojedli le tisto, kar smo nabrali ali ulovili. Nismo bili kaj prida izbirčni, vendar smo v sodobni družbi postali namesto plenilcev plen prehranske industrije. Le ta vsakodnevno ustvarja vse bolj zasvajajočo hrano. Pomislite na vsa reklamna sporočila, ki vas mamijo, da greste sami ali z otroci v restavracijo s hitro prehrano, kupite sladkarijo ali pa kako »pravilno« so postavljena živila na trgovskih policah. Težava je predvsem v uživanju procesirane hrane, sladkorjev in ogljikovih hidratov, rastlinskih maščob, premalo sveže zelenjave in sadja, premalo raznolikosti v prehrani, prevelika sterilnost hrane…. Vse to pa nas pripelje tudi do neravnovesji v našem telesu, ki vplivajo tudi na našo psihično stanje.

Ker pa eno brez drugega ne gre, je poleg zdrave prehrane za zdravo hujšanje pomembna tudi redna telesna aktivnost. Z njo dosežemo boljše počutje, krepimo srčno mišico, izboljša se naša motorika in gibljivost, pridobimo tudi mišice, ki so porabnice kalorij in nam pomagajo in lajšajo opravljanje vsakodnevnih opravil, izboljša se nam presnova in še in še.

Vsakemu posamezniku, ki prej ni bil telesno aktiven, pa se pojavi vprašanje kako začeti in katera naj bo ta aktivnost. Veliko se jih odloči za tek, kolesarjenje, hojo v hribe, nekateri tudi za obisk fitnes centrov. Vsekakor je priporočljivo, da se pred začetkom izbrane aktivnosti, posvetujete z ustreznim strokovnjakom (trenerjem za tek, osebnim trenerjem...), ki vam bo svetoval kako pravilno pristopiti k treningu, da bo izvedba pravilna in učinek čim boljši. Zavedati se je potrebno, da je adaptacijska faza telesa od 8 do 10 tednov. To pomeni, da se telo privaja na naše nove odločitve tako v prehrani kot v gibanju. Predvsem pri hujšanju, v tem času ne smemo pričakovati večjih rezultatov. Boste pa pridobili veliko na boljšem počutju in tudi nekaj kilogramov se bo izgubilo.

Vsekakor pa, ko govorimo o hujšanju, ne smemo zanemariti še tretjega dela celostne obravnave, to je psihološka podpora ter zelo pogosto odkrivanje in reševanje vzrokov, ki so nas v debelost oziroma povečano telesno težo sploh pripeljali. Danes ima hrana v sodobni družbi veliko več pomenov kot le zagotavljanje energije za preživetje. Dejansko ta njena lastnost prehaja v ozadje, saj je hrane v izobilju in v razvitih državah do pomanjkanja prihaja le redko. Ob hrani se družimo, sklepamo posle, doživljamo romantične trenutke, tekmujemo…torej je hrana pogosto povabilo iz osamljenosti. In informacija, ki jo prejemajo naši možgani je zelo preprosto povedano povezana tako, da kjer je hrana, so tudi ljudje in ko jemo, nismo sami. In tega občutka se telo nauči. Torej tudi, ko se odpravimo sami na kosilo, se v nas zbudi ta občutek, da je ob hrani prijetno, da nam da to neko zadovoljstvo, neko potešitev ne samo potrebe po hrani, temveč tudi potrebe po bližini. In počutimo se prijetno, kar nam je v tistem trenutku dovolj. In tako kaj hitro najdemo povezave tudi med drugimi čustvi in občutki, ki se povezujejo s hrano. Velikokrat je hrana tolažba za duševne bolečine, sredstvo za manipulacijo, kaznovanje, nagrajevanje in naslado...predvsem pa za zakrivanje dejanskih čustev, ki jih v nekem trenutku ne želimo občutiti. Pogosto se dogaja, da ko je nekdo žalosten, poseže po hrani, ko nekaj doseže, se nagradi s hrano, ko se veseli si privošči nekaj dobrega, ko je jezen, žveči prigrizke ipd. Pa vendar bi moral jokati, ko je žalosten, biti ponosen, ko nekaj doseže, se smejati, ko je vesel, se jeziti, ko je jezen. Moral bi se v polnosti zavedati teh čustev, ki se odvijajo v različnih situacijah, ne pa jih zamenjevati s hrano.

Hujšanje je v veliki meri psihološka borba, kjer posameznik težko izstopi iz vrtinca življenjskih navad. Vendar je sprememba življenjskega stila edini učinkovit in dolgoročni način, da začne živeti drugače.  Pristopiti je potrebno celostno, torej posameznika sprejemati kot skupek fizičnih in psihičnih dejavnikov, katrim zdrav način prehranjevanja omogoča pot k zastavljenim ciljem. Če delamo samo na enem področju porabimo veliko preveč energije za obvladovanje drugih področij, s katerimi se ne želimo ukvarjati. Vendar naše telo ne deluje po delčkih, deluje povezano, in ko telo jačamo na enem delu, slabi na drugem, ko mu odvzemamo energijo na eni strani, ni sposobno graditi na drugi strani. Zato čutimo in spoznavajmo sebe kot eno celoto. Naša duša, um, čustva in fizično telo so nedeljivi in so na našteto načinov povezani in soodvisni. Zato si vzemite čas zase, za spremembe, za celotno preobrazbo in upoštevajte ritem vašega telesa.  

 

Klara Rozina, osebna trenerka in prehranska svetovalka

Erik Meglič, osebni trener

Mateja Švetak, spec. psihodinamske psihoterapije

 

Nazaj

Image

»Reči ljudem NE je del prebujanja. Del prebujanja je, da živite svoje življenje, kot vam ustreza. In razumite: to ni sebično. Sebično je zahtevati, da nekdo drug živi svoje življenje tako, kot se vam zdi prav.« - Anthony de Mello