Image

Kaj nam naše telo sporoča?

Zelo hitro se nam zgodi, da v hitrem tempu pozabimo na najpomembnejšo osebo v našem življenju, na sebe. Pozabimo poskrbeti za lastno dobro počutje in tudi za naše fizično telo. Naše telo je pravzaprav naš steber, ki nas drži pokonci in nas nosi po poti našega življenja. Je del nas, je povsod z nami, z nami komunicira in predstavlja meje naše notranjosti in zunanjega sveta ter nas loči od ostalih. A kako pogosto zares prisluhnemo našemu telesu? In še pomembneje, kako pogosto zares slišimo, kaj nam želi povedati, kakšno sporočilo nam pošilja. Torej, ko zaznamo, da nam telo nekaj sporoča, lahko v obliki bolečine, napetosti, mravljincev, utrujenosti ali pa kot prežetost z veseljem in energijo ali to sploh zaznamo? In kaj naredimo s tem? Ali prisluhnemo telesu in se vprašamo kaj nam želi sporočiti in kaj potrebuje ob teh zaznavah ali pa vse te znake kar ignoriramo, potisnemo na stran in nadaljujemo z vsemi obveznostmi, ki jih še moramo opraviti v tistem dnevu? Jezik telesa marsikdaj prepoznamo, pa ga ne želimo slišati. Ko si na primer zadamo nek cilj in ga želimo doseči posežemo tudi po kakšnem poživilu ali kakšni kavi več kot običajno. Kljub teu, da nam telo govori, da smo utrujeni, mi iščemo bližnjico in ne želimo slišati tega klica po počitku. Pravzaprav nekako »natepemo« telo, ker naše telo mora to prenesti, mora biti kos našemu izzivu, ki smo si ga zadali, in zato dodamo še kakšno kavo več. In ker to še ni dovolj, ker se naslednji dan pojavijo nove naloge in cilji, ki jih želimo uresničiti, nadaljujemo z dodajanjem dodatkov in tako umetno polnimo telo z energijo, ki pa je telo samo dejansko nima več. Tudi dodatni znaki utrujenosti kot so glavobol, težave z želodcem in prebavo, bolečine v hrbtu, poslabšanje vida ipd. niso dovolj močen znak, da bi ga vzeli resno, saj lahko namesto počitka vzamemo tableto ali kakšnoo drugo zdravilo in simptom bo izginil. In ko tako iz tedna v teden, iz meseca v mesec in z leti naše telo peša in se umirja, si mi želimo še vedno živeti kot najstniki, kot mladostniki, kot pred nekaj leti...naše telo mora enostavno zdržati. In potem se zgodi neizogibno, naše telo onemore in se podre, mi pa se znajdemo pred zdravnikom. Takrat se za trenutek ustavimo in si želimo iti nazaj v času, zaželimo si izbire drugačne poti, ki nas ne bi pripeljala do te situacije, do bolezni. Vendar žal to ni možno. Takrat smo kjer smo in le od tam lahko nadaljujemo svojo pot, pot, ki smo si jo leta utirali in nas je pripeljala do te točke. Pa vendar, tudi takrat lahko svojo pot nadaljujemo drugače – lahko začnemo poslušati svoje telo.

Naše telo z nami neprestano komunicira. Na telesu in tudi v njem se odražajo fizične spremembe in tudi naše psihološko stanje. Pogosto se ljudje pritožujejo zaradi telesnih težav in bolečine, a se pri tem le redko zavedajo vloge osebnostnih značilnosti, psiholoških dejavnikov in procesov ter lastnega čustvenega doživljanja, ki imajo pomembno vlogo tako pri nastanku kot tudi pri poteku mnogih telesnih bolezni. V ozadju psihosomatskih motenj se pogosto skrivajo neustrezni načini reševanja stresnih situacij v vsakdanjem življenju ter nezmožnost predelave težav na čustvenem nivoju. Ko se ljudje najpogosteje na stres in čustvene konflikte odzivamo s potlačevanjem ali zanikanjem pravzaprav povzročimo, da se čustvena napetost in vzburjenje ne odraža navzven kot izrečene misli, besede, telesna aktivnost, temveč se vse skupaj zapre znotraj telesa. Ta zatrta energija se tako na svoj način sprošča in širi v naši notranjosti in počasi ruši naše ravnotežje, kar lahko skozi daljše obdobje vodi do organskih motenj in telesnih težav. Tako se po nekaterih teorijah in ob opazovanju delovanja naših čaker (energetskih centrov) nesporazumi v medsebojnih odnosih lahko kažejo kot bolezni jajčnikov in nerodnost. Ko nas na primer premaguje zavist in se smilimo sami sebi, ko smo posesivni ali pa čustveno kaznujemo svoje najbližje, se to lahko odraža v težavah srca, kot astma, rak pljuč in dojk ali pa kot težave s kožo. Ko stvari tuhtamo in zadržujemo v sebi, torej problematične teme niso izrečene ali izkazane navzven, se lahko pojavijo bolezni ščitnice, grla in pljuč. To je seveda le nekaj možnih povezav med našim doživljanjem in delovanjem ter telesnimi simptomi, ki se lahko pojavijo. Na telesu pa se seveda kažejo tudi nevrobiološke težave in čisto klasične fizične bolečine ali deformacije, kot so na primer bolečine po prenapornem treningu, zlom kosti, povišana temperatura ob padcu imunskega sistema ipd. Vse to so sporočila našega telesa, ko se nekako poruši naše psihični, fizično ali duhovno ravnovesje. Pri nas samih pa je naloga, da te spremembe opazimo in prisluhnemo telesu kaj v določenem trenutku potrebuje. Ali je to počitek ali aktivnost, pogovor ali tišina, družba ali samota... In vsekakor so trenutki, ko telesu ne moremo takoj zagotoviti tega kar si želi in potrebuje, zato je pomembno, da tudi po koncu dneva ali projekta, ki smo si ga zadali ne pozabimo na te potrebe, ki smo jih zaznali. In takrat telesu zagotovimo nego, ki si jo zasluži. Zato se v dnevu večkrat ustavite in se vprašajte kako ste, kaj bi sedaj potrebovali in ali si lahko to željo vsaj delno ali za trenutek izpolnite. Postanite pozorni na svoje telo, na znake, ki vam jih neprestano pošilja, predvsem na signale, ko je za telo nekaj preveč ali pa mu nečesa izredno primanjkuje. Kajti samo eno telo imamo, in naučiti se moramo kako ga ceniti in negovati, dokler je še čas.

Naše telo omogoča dejaven stik z okoljem, nosi naše spomine, nas spremlja in nas podpira na vsakem koraku…prisluhnimo mu!

 

Članek objavljen v reviji Zdrave novice: junij 2017_št. 68

Nazaj

Image

»Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen.« - Mati Tereza