Image

Motivacija za aktivno življenje

MOTIVACIJA ZA AKTIVNO ŽIVLJENJE

    Ste se kdaj opazovali zakaj in v kolikšnem času izgubite motivacijo za aktivnosti ali nove navade za katere se trdno odločite, da jih boste od zdaj naprej redno izvajali? Dandanes veliko vlogo v družbenem pogovoru zavzema zdravo in aktivno življenje z veliko gibanja, lahko in zdravo prehrano, meditacijo in sproščanjem stresa, kar pa od nas zahteva red in disciplino ter redno vadbo oziroma izvajanje. In kako pogosto se nam zdi neka ideja zelo dobra, začutimo da je pravi trenutek, da začnemo z nečem novim, potem pa se nam kaj kmalu ustavi in volja izgine.

    MOTIVACIJA – iz česa zares izhajate? Ena od pomembnih perspektiv, ko govorimo o motivaciji je prav gotovo vprašanje, kaj je tisto, kar nas zares motivira. Je to:

  1. Motivacija kot želja po uspehu in doseganju cilja – to je pozitivna motivacija in je usmerjena k doseganju ciljev, ki si jih zastavimo. Npr. želim trenirati, ker želim shujšati, ker želim biti bolj gibčna, ker se želim znebiti nekaj odvečne maščobe, hočem jesti več zelenjave, ker želim bolj zdravo živeti… To je zdrava in koristna oblika motivacije, kjer nas motivirajo besedne zveze »zmorem doseči, hočem, želim, uspelo mi bo…«

ali

  1. Motivacija kot težnja oz. usmerjenost k temu, da preprečimo neuspeh – to je bolj negativna motivacija, saj gre bolj za željo, da bi tokrat preprečili naš neuspeh, da tokrat nam pa bo uspelo (v nasprotju z vsemi poskusi v preteklosti, ko nam ni uspelo doseči želenega). Težava tovrstne motivacije je, da se navezuje precej na naše pretekle izkušnje in na pričakovanja drugih – dokazala bom, da zmorem. In problem je, da nas dejansko v ozadju ženejo oziroma nas motivirajo besede iz preteklih izkušenj kot so »ne zmorem, ne znam, mora mi uspeti, obupana sem, samo da mi ne bo spet spodletelo…« in vse to so že v globini negativni predznaki, ki nas na dolgi rok ne morejo pozitivno stimulirati. Namreč, ko preprečujemo naš neuspeh je kot da bi igrali proti sebi. Naš cilj ni ločen od nas kot osebe, ampak se poistovetimo s tem, kar želimo dokazati – če mi uspe sem ok, ker sem preprečil-a lasten neuspeh in če mi ne uspe, nisem ok, sem slab-a, šibk-a, nesposobn-a, ker nisem preprečila neuspeha. To pa je ravno nasprotno kot pri pozitivni motivaciji, kjer se ustvari distanca med nami in ciljem, ki ga želimo doseči, torej jaz, taka kot sem, si želim doseči cilj, ki me ne opredeljuje, torej cilj ni enako jaz.

    To iz kje izhaja naša motivacija je pomembno tudi zato, ker pomeni drugačen temelj odločitve v primerih, ko nam v nekem trenutku ne uspe ali se nenadno in nepričakovano naš cikel truda prekine (lahko zaradi nepredvidenih življenjskih situacij). Torej, kaj se tarat zgodi z našo motivacijo? Če naša motivacija izhaja iz tega, da preprečimo neuspeh, v trenutku, ko se nekaj zalomi, izgubimo tudi svojo motivacijo, saj se v danem trenutku dejansko srečamo z neuspehom oziroma prekinitvijo in se temu ne moremo izogniti. Torej naša motivacija upade, celo izgine in naša pot se konča. Medtem, ko pri pozitivni motivaciji, usmerjeni k konkretnemu cilju, neuspeh ne pomeni konec zgodbe. Pomeni le oviro na naši poti do cilja, do uspeha. Oviro oziroma spodrsljaj, ki ga moramo sprejeti, predelati in še vedno nadaljevati začrtano pot. Tu pomembno vlogo igra tudi samokritičnost in strogost do samih sebe. Raziskave so dejansko pokazale, da so vrhunski športniki manj samokritični kot marsikdo od nas, ko gre za sprejetje napake, spodrsljaja ali ko ne dosežejo cilja v nekem želenem trenutku. To znajo izkoristiti kot nov zagon, še močnejšo motivacijo in si postavijo nove cilje. Pri mnogih od nas pa se pogosto dogaja, da po napaki, neuspehu, spodrsljaju obupamo, se nam ne da več, nima več smisla se truditi, če nam v prvo ni uspelo nimamo več energije in motivacije ipd. Vendar moramo se zavedati, da vsaka nova aktivnost, vsak nov cilj, vse kar se odločimo začeti na novo oziroma drugače kot smo to počeli do sedaj, zahteva od nas učenje in potrpljenje. To je trening in to pomeni postopno izboljševanje in doseganje ciljev, korak po korak, stopničko po stopničko. Nihče ne doseže popolne preobrazbe v nekaj dneh; tako kot ne pridobi odvečne maščobe v nekaj dneh, tudi ne more pričakovati njene hitre izgube.  Noben športnik ne postane čez noč svetovni ali olimpijski prvak, ampak so za to potrebni treningi, na poti do cilja se srečajo z mnogo ovirami, padci, blokadam, vendar jih sprejmejo, jih preučijo in se na njih učijo ter jih premagujejo eno po eno…vse dokler ne dosežejo cilja. Zato si tudi vi dovolite napake in se iz njih učite. Naj napake ne bodo vaš konec, ampak samo točka, na kateri spoznavate sebe. Opazujte se, kdaj vam spodleti in na primer popustite pri hrani, opazujte kdaj in zakaj vam zmanjka volje ali energije za telovadbo…spoznajte se in mogoče se boste naslednjič lahko temu izognili, saj boste poznali razlog za svoje spodrsljaje. Ti razlogi so lahko različni, od slabe volje v službi, prepir s partnerjem ali prijateljem, neprespana noč, menstrualne težave ali pa samo slabo vreme, ampak če tega ne opazite, če se tega ne zavedate in če tega ne sprejmete, da so to trenutki, ko vam najlažje spodleti, potem se tudi ne morete boriti proti temu oziroma ne morete najti strategije kako se temu izogniti. Če se vsakič znova na silo zaletavate v te točke zastoja in blokade, pa nikoli ne preverite zakaj je to za vas ovira, potem boste samo vsakič znova razočarani, saj vam ravno takrat ne bo uspelo. Počasi boste zaradi tega izčrpani in volja bo izginjala. Zato se res opazujte in se sprejmite z vsemi svojimi omejitvami oziroma z vsemi človeškimi napakami in slabostmi ali kakorkoli jih že želite poimenovati in izkoristite to v svoj prid. Ne delajte nič na silo, ampak v polnosti izkoristite trenutke, ko imate veliko energije, ko čutite, da zmorete, ko se veselite točke na cilju. In to še zdaleč ne pomeni, da je vsak trenutek slabosti, vsakič, ko se vam ne da ali vsakič, ko bi raje počeli kaj drugega, to tudi zares opravičljivo. To pomeni samo, da se res naučite poslušati svoje telo, da se spoznavate, da poizkusite in sprejmete to, kar se zgodi. Pri aktivnosti in rekreativnem športu si skoraj upam trditi, da je velikokrat težava predvsem v prvih 5 min aktivnosti, ki so lahko včasih peklensko težke. Vendar, če še malo vztrajate v aktivnosti, v novih prehranskih navadah, v meditaciji, s tem dajete tudi telesu priložnost, da začuti kaj želite, da ima čas sprejeti to kar ste si zanj zamislili. Celotna pot spremembe ni lahka, prav tako ni hitra, zato potrebujemo čas in potrpljenje. Če nas vsaka ovira ustavi, če nam vsak spodrsljaj služi kot izgovor, da ne bi več nadaljevali, če se vsakič ob napaki ustavimo in odstopimo iz začrtane poti…potem se vsakič vračamo na začetek, ali v najslabšem primeru vsakič stopimo še korak nazaj od naše začetne točke. Če pa znamo naše spodrsljaje sprejeti in jih prepoznati kot točke iz katerih se lahko kaj naučimo, lahko to naslednjič izkoristimo sebi v prid.

    Pomembno je tudi kako se lotimo športa ali novega načina prehranjevanja, kaj ti cilji za nas pomenijo. Da to niso le cilji, ki jih moramo doseči, ampak da je to način življenja, ki ga želimo v prihodnosti. Ne le nekaj, kjer bomo naredili naslednjo kljukico, temveč je to proces v katerem bomo živeli. Zato si tega ne vzemite preveč strogo in preveč zahtevno. Ne postavljajte si ciljev, za katere že v naprej veste, da vas bo njihovo doseganje izčrpavalo in vas spravljalo v slabo voljo – si res želite doseči tak cilj, ki vam predstavlja samo trpljenje in odrekanje? Si res želite doseči, da nikoli v življenju več ne boste pojedli koščka čokolade ali da noben petek ne boste šli v kino, ker imate takrat na urniku telovadbo? Verjamem, da tako stroga pravila in zahteve do samih sebe prav nikogar ne motivirajo, da bi se lotil takšnega načina življenja. Zato si postavite cilje, ki so za vas sprejemljivi in dostopni, ki so za vas realni. In ker pot nikogar od nas ni enaka nikomur drugemu, je tudi zelo pomembno, da se nikoli ne  primerjamo z drugimi. Ne živimo njihovega življenja in tudi oni ne našega, nimamo enakega stila življenja, nimamo enakih obveznosti, enakih finančnih možnosti in tudi čas imamo organiziran drugače. Naše telo ni enako telesu drugega, naša motivacija ni nujno enaka motivaciji prijateljice in tudi cilji drugih so lahko različni od naših. Prav tako imamo lahko okoli sebe ljudi, ki nas podpirajo ali pa, ki nam otežujejo doseganje naših ciljev in prav gotovo smo v drugačnem trenutku življenja, kot so ostali. Zato je pomembno, da sledimo sebi, svojim lastnim ciljem in željam, svojim sposobnostim in zmožnostim ter predvsem, da poslušamo svoje telo.

Nazaj

Image

»Bodi ti sprememba, ki si jo želiš videti v svetu.« - Gandhi