Image

Prebudimo svoja čustva

Čudovita pomlad in prehod v poletje ter prebujanje narave…pogled skozi okno obsijano s soncem, zeleni popki različnih cvetov in prvi poganjki zelenja na drevesih. Vse to nas obdaja, če le znamo opazovati, če znamo prisluhniti naravi, če si dovolimo uživati in se prepustiti, če le zmoremo za trenutek ustaviti naš hiter tempo življenja, zaradi katerega pogosto pozabimo na najosnovnejšo vrednoto - nase in če se uspemo tako kot narava napolniti s pozitivno energijo sončnih žarkov. In ne le narava, tudi naše telo in naša čustva se prebujajo iz zimske idile. Pomladni čas tudi za ljudi pomeni drugačno energijo, uvede nas v drugačen ritem in  postajamo vse bolj aktivni. Zato je pomembno, da opazujemo in poslušamo tudi svoje telo, kako se želi izraziti in kaj nam sporoča ter ob tem prepoznavamo kakšna paleta čustev spremlja dogajanje v naravi in znotraj nas samih.

Čustva so del nas in nas spremljajo vsepovsod. Ne moremo jih pozabiti doma, jih zakleniti v škatlico ali jih preprosto izključiti, ko se nam zdijo pretežka ali neprimerna. Naučiti se moramo kako čustva prepoznati, jih sprejeti taka kot so in kako z njimi ravnati. Zavedati se moramo, da naše doživljanje čustev in dejanja, ki so čustveno obarvana ne vplivajo le na nas same in na naše počutje, temveč tudi na okolico in ljudi, ki nas obkrožajo.

Čustva lahko v osnovi delimo na osnovna in sestavljena. Osnovno čustvo je tisto, ki ga začutimo najprej. To so veselje, žalost, strah, jeza, pričakovanje, gnus, presenečenje in (za)upanje. Vsako od teh čustev ima svoje nasprotno čustvo, kot da bi govorili o dveh polih. Torej je veselju nasprotno čustvo žalost, strahu nasproti stoji jeza, presenečenje ima na drugi strani pričakovanje in nasprotni pol zaupanja je gnus. Kar sledi nekemu osnovnemu čustvu, pa je sestavljeno čustvo, ki je hkrati sestavljeno iz več primarnih, preprostih občutij. Tako je na primer ljubezen sestavljena iz veselja in žalosti ter strahu pred izgubo ljubljene osebe.

Glede na nevroznanstvene raziskave pa čustva lahko delimo tudi glede na nastanek, saj lahko nastanejo zavestno ali podzavestno. Ko se je potrebno hitro odzvati in nimamo časa za premišljevanje čustva aktiviramo podzavestno. Zavestno aktiviranje čustev pa je pomembno pri obvladovanju kompleksnejših situacij. Tu so vpleteni višji možganski centri in tovrstno čustvovanje je zelo pomembno pri reševanju zapletenih situacij, v katerih se znajdemo.

Ker pa so čustva povezana tudi z okoljem oziroma s situacijo, v kateri človek čustvo občuti gre tudi za odnos med posameznikom in okoljem. Čustva so navzven usmerjeno gibanje, saj ljudi spodbujajo k ravnanju, ki pomeni prilagoditev nastali spremembi v zunanjem svetu. Ob pojavu prijetnega čustva se trudimo sprejeti spremembo in se ustrezno prilagoditi, če pa sprememba v nas zbudi negativno čustvo, se usmerimo k spreminjanju nastale situacije. Tako se čustva pogosto delijo na pozitivna, ki jih doživljamo kot prijetna (veselje, simpatija, zanimanje, ugodje, spoštovanje, ljubezen, upanje, hvaležnost) in negativna, ki jih doživljamo kot neprijetna (neugodje, strah, žalost, jeza, zaskrbljenost, zavist, gnus, sram in razburjenost).

Čustva so zelo obsežen pojav in so vse prej kot statična. Tako kot narava, letni časi in življenje samo, so tudi čustva intencionalni pojav, torej imajo svoj razlog za nastanek. Z njimi subjektivno izražamo vrednostni odnos do nekoga ali nečesa in tudi do nas samih. Doživljamo jih neprestano, bolj ali manj intenzivno, v krajšem ali daljšem obdobju. Izražamo jih prav vsi in ko odraščamo in zorimo si moramo zastaviti za cilj, da se bomo učili prepoznavati čustva in jih razvijati ter obvladovati. Ljudje, ki so čustveno spretni, torej znajo pravilno ravnati s svojimi čustvi in prepoznavajo čustva drugih ter se nanje ustrezno odzivajo, imajo prednost na vseh področjih življenja. Ti ljudje so bolj zdravi, bolj osredinjeni in manj osamljeni, lažje prenašajo frustracije, se manj prepirajo in so manj nagnjeni k samouničevalnemu vedenju. Nadzorovanje lastnih čustev ne pomeni zanikanja ali zatiranja resničnih čustev, temveč pomeni, da se posameznik zaveda, kaj je povzročilo določene občutke, najde način primernega odziva ob pojavu določenih občutij, prepozna in razume svoja čustva in občutke ter pomen njihovega vpliva na druge ljudi. Čustva nas delajo resnične in žive ter gradijo povezanost in zaupanje v medsebojnih odnosih in do življenja samega. Moramo jim znati prisluhniti, saj nam zagotavljajo življenjsko pomembne informacije. Kako uspešni smo pri uporabi teh informacij, je odvisno od naše čustvene inteligentnosti, ki nam pomaga prepoznavati svoja čustva in čustva drugih ljudi, kar nas vodi v ravnanje z drugimi le tako, kot bi si sami želeli, da bi drugi ravnali z nami.

Vsekakor so čustva subjektivna in jih ne moremo ločiti od posameznika, ki jih občuti. Kakšna čustva zaznavamo v nekem trenutku je naše notranje doživljanje, vendar pa je lahko opazno tudi na zunaj, saj naša obrazna mimika zelo lepo ponazarja naša čustvena stanja. Ko smo veseli se smejimo, ko smo žalostni jočemo, ko smo jezni stiskamo ustnice ipd. Vendar velja  tudi obratno delovanje, da posnemanje obrazne mimike povzroča čustva, ki jih želimo začutiti. Nekdo, ki se trudi smejati, bo tako manj žalosten od osebe, ki tega ne poskuša. Čustva našemu življenju dajejo smisel, polnost in lepoto, z njihovo pomočjo okolico doživljamo privlačno ali neprivlačno. Čustva ustvarjajo barvit in pisan svet okoli nas, napačno razumevanje čustev ali njihovo zanikanje pa naš svet osiromaši. Zato pozdravite pomlad in prisluhnite naravi ter se prepustite živim barvam cvetov in živahnim zelenim travnikom. Oblecite svetlejša oblačila in se podajte v raziskovanje zunanje okolice. Privoščite si lahek, osvežujoč obrok in napolnite svoje telo z energijo in vitamini. Da bi lahko s polnimi pljuči vdahnili svežino pomladnega dne si dovolite začutiti vsa čustva. Opazujte kaj se dogaja z vami, kdaj se določena čustva pojavijo, kako močna so, kaj jih sproži in kako dolgo ostanejo. Spoznavajte se, vsako jutro se nasmehnite, poglejte proti soncu ter radovedno stopite v nov dan.

 

Članek objavljen v reviji Zdrave novice: http://www.hisa-idej.si/zn/arhiv/ZN_2017_66.pdf

Nazaj

Image

»Bodi ti sprememba, ki si jo želiš videti v svetu.« - Gandhi