Image

Trenutek tukaj in zdaj

Ustavi se za trenutek...opaziš barvito življenje okoli sebe? Ali samo hitiš skozi življenje in je vsak dan samo še dan na tvojem koledarju?

Sodobni način življenja, hitenje, takojšnje rešitve, površinsko doživljanje in plitki odnosi, skrb za prihodnost in ukvarjanje s preteklostjo, vse to nas vsakodnevno spremlja in potiska slepo naprej brez da bi občutili sedanjost, brez da bi bili v stiku s svojimi mislimi, čustvi in občutki v tem trenutku. Kot bi bili brez stika samih s seboj, kot bi živeli življenje, ki ni naše, kot bi samo hiteli po poti iz dneva v dan brez da bi opazili kaj vse nas na tej poti spremlja, koga vse srečamo, kaj vse občutimo, česa vse se naučimo. Ravno tega zavedanja svojega trenutnega doživljanja tukaj in zdaj pa nas uči čuječnost. Gre za nepresojajoče opazovanje naših misli, razpoloženja, namer, čustev, okolice (barve, vonjave, zvoki), telesnega doživljanja in vedenja. Gre za to, da se vsega, kar se dogaja znotraj in zunaj nas zavedamo z radovednostjo, odprtostjo in brezpogojnim sprejemanjem. In kar je najlepše, čuječnosti se lahko nauči vsak izmed nas in jo izvaja s pomočjo tehnik in metod, s katerimi sistematično razvijamo zavedanje nekega trenutka. Lahko se osredotočimo na formalne vaje (meditacije), kjer si vsakodnevno vzamemo nekaj minut za dihanje in pregled telesa ter trenutnega dogajanja v nas samih ali pa se poslužujemo neformalnih vaj, kjer s čuječim zavedanjem trenutka opravljamo vsakodnevne aktivnosti. Tudi v psihoterapiji je čuječnost pomembna, saj nam zavedanje danega trenutka omogoča, da se zavemo svojih vzorcev, da po potrebi izstopimo iz ustaljenih načinov delovanja in si tako omogočimo nove izkušnje. Ne glede na psihoterapevtski pristop je čuječnost eden od osrednjih dejavnikov osebnostne rasti in učinkovito orodje za psihološko spoprijemanje s težavami, saj se ob čuječnosti preprosto zavedamo svojega trenutnega doživljanja, ne da bi se mu poskušali izogniti ali ga spremeniti. Ko smo čuječi smo globoko v stiku sami s seboj in s svojim okoljem ter s tem spodbujamo zavedanje sebe, svojih zavrtih delov, spoznavamo naše avtomatične vzorce mišljenja in delovanja ter se naučimo prepoznavati kaj potrebujemo v določenem trenutku ali situaciji. Prakticiranje čuječnosti v vsakdanjem življenju, pa čeprav le nekaj minut dnevno, prinaša številne pozitivne učinke na različnih področjih življenja. Njeno redno izvajanje prinaša boljše počutje, zmanjšanje tesnobnosti, stresa in depresije, višje vrednotenje samega sebe ter pomaga pri izgradnji naše notranje mirnosti. Že tri minute dnevno, ki jih namenimo sebi in svojemu počutju prinesejo občutno razliko v dojemanju in spremljanju svojega življenja. Zato se večkrat za trenutek ustavite, naredite tri počasne in globoke vdihe ter nekoliko daljše izdihe in se samo vprašajte: »Kako sem sedaj? Kaj čutim?« Tako boste naredili velik korak k spoznavanju vas samih, kaj doživljate v določenem trenutku dneva in kako je pravzaprav pomembno in pozornosti vredno vaše počutje, kako pomembni ste vi sami in kako dragoceno je vse, kar se dogaja okoli vas. Ljudje smo tako pogosto usmerjeni samo na doseganje ciljev in opravljanje nalog, ki si jih zadamo, da niti ne opazimo vsega lepega, kar nas spremlja na poti do cilja. Ko se na primer odločimo za tek v naravi, kar je super za naše telo in počutje, a smo vse preveč osredotočeni na to, da odtečemo zadano dolžino in ob tem ne opazimo čudovitih jesenskih barv narave. Ko klic prijatelja/ice prestavimo na naslednji dan, ker smo preveč zaposleni in niti ne opazimo žalosti, tesnobe, osamljenosti in klica na pomoč v njegovem/em glasu. Ko se nam zjutraj tako mudi v službo, da se niti ne ustavimo pri najdražjih, da bi jim podarili iskren objem in jim zaželeli lep dan. Pa je res vse tako nujno? Je res pri vsaki stvari potrebno tako hiteti in pustit malenkosti mimo nas? Smo res tako prepričani, da bo vse ostalo jutri še vedno tam in se bomo stvarem in ljudem okoli nas posvetili, ko bomo pač imeli čas? Ne vem...morda bo jutri zapadel sneg in ne bomo mogli uživati v barvitem listju dreves, morda prijatelj/ica jutri ne bo več dosegljiv/a, morda naši bližnji od nas ne bodo več pričakovali objema...morda bomo enkrat sami na drugi strani, ko ne bo več časa za nas...

Zato je zelo pomembno, da se učimo biti čuječi, torej da se zavedamo sedanjega trenutka in svoje doživljanje sprejemamo. Kajti sedanji trenutek je edini čas, ki ga moramo živeti, živeti v polnosti, z vsemi našimi občutji, čustvi, doživljanjem in čutenjem. Tako lažje sprejemamo življenje tako kot je.

Podarimo si trenutek, sami sebi in ljudem, ki nas obkrožajo. Ko smo v naravi, poglejmo v nebo in z globokim vdihom začutimo naravo...ko smo v krogu prijateljev, si podarimo iskren objem...ko potrebujemo bližino in podporo, prosimo zanju. Nikoli nismo sami, le odpreti moramo srce in sprejeti, kar nam je dano v tem trenutku.

Ustavimo se za trenutek in začutimo življenje! Kajti samo to eno življenje imamo.

Vaja za zavedanje trenutka tukaj in zdaj - vajo lahko izvajamo zvečer v postelji preden zaspimo in tako pustimo bremena tekočega dne za nami ali pa kadarkoli v dnevu, ko potrebujemo nekaj časa zase in sedimo nekje v naravi na sončku ali pa doma v fotelju:

Udobno se namestimo, zapremo oči in naredimo pet globokih vdihov in izdihov. S pozornostjo se nato premaknemo v naša stopala in opazujemo, kaj se tam dogaja, kaj čutimo, kakšni občutki se pojavijo, če mogoče zaznamo kakšno napetost, kako se stopala dotikajo podlage na kateri smo. Tudi če ničesar ne opazimo in nič ne čutimo je to v redu. Ne ocenjujemo tega kar zaznavamo, samo opazujemo kaj je v tem trenutku v tem delu telesa in to neobsojajoče sprejmemo. Po nekaj trenutkih se s pozornostjo premaknemo na naša meča in ponovno opazujemo kaj se tam dogaja, kakšna čustva in občutki se tu pojavljajo. In ponovno to samo opazujemo in sprejemamo. Tako nadaljujemo po posameznih delih našega telesa od stopal, preko posameznih delov nog, medenice, trebuha, prsnega koša, hrbta, rok, ramen in vratu pa vse do glave in našega obraza. Torej opazujemo s čem smo, kaj se v nas dogaja in to samo sprejemamo…karkoli je, karkoli se pojavi je ok in je del nas. To smo mi in mi to sprejemamo.

 

Članek objavljen v reviji Zdrave novice: http://www.hisa-idej.si/zn/arhiv/ZN_2017_67.pdf

 

Nazaj

Image

»Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti! Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja.« - Marcus Aurelius