Mateja Švetak 
Življenje nas vodi po mnogih poteh. Nekatere si izbiramo sami, po nekaterih nas popelje usoda, na nekatere zaidemo slučajno, včasih se celo izgubimo in tako odkrivamo skrite zaklade našega življenja. Tudi sama sem se sprehodila po različnih poteh, včasih strmih in nevarnih, spet drugič po prijetnih in polnih ljubezni. Nekatere so me vodile do sreče in veselja, spet druge do žalosti in izgub. Po mnogih poteh sta me spremljala smeh in radost, ob nekaterih so pritekle solze. A vse te poti, vsa ta doživetja, vsi ti občutki so MOJE ŽIVLJENJE, so MOJA POT.
Že kot najstnico me je zelo zanimala psihologija, vendar sem se po zaključeni gimnaziji vseeno odločila, da svojo pot nadaljujem na ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer sem diplomirala iz smeri management in organizacija. Ves čas študija pa me je spremljala tiha želja, da bi v svojem poklicu več časa preživela z različnimi ljudmi in da bi to delo vključevalo znanja psihologije in podobnih smeri. Vedela sem, da ekonomija ni moje poslanstvo in življenjski cilj, tako da sem se kmalu odločila za študij psihoterapije. Prvi del študija sem opravila na Slovenskem inštitutu za psihoterapijo (Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani), kjer sem pridobila diplomo iz propedevtike, nato pa sem se vpisala na nadaljnji študij globinske psihodinamske psihoterapije na Inštitutu za psihodinamsko psihoterapijo. Med študijem sem opravljala tudi praktično delo v mladinskem domu in v skupini invalidov s cerebralno paralizo, kar mi je dalo nov pogled na življenje in na poti, ki nam jih usoda določa.
Na poti študija psihoterapije sem se tudi sama srečala z lastno izkušnjo psihoterapije, tako triletne individualne kot tudi triletne skupinske terapije. Pridobljene izkušnje v tem okviru so zame neizmerno bogastvo. Doživetje sebe v luči klienta mi je dalo nov zorni kot pogleda na moje življenje ter pot po kateri hodim. Svoje osnovno izobraževanje neprestano dopolnjujem z udeleževanjem na seminarjih in delavnicah iz različnih psihoterapevtskih pristopov. Končala sem tudi triletno izobraževanje in asistenco za skupinskega terapevta, s čemer sem pridobila nova znanja in izkušnje za vodenje psihoterapevtskih skupin in delavnic. Ker me zelo zanima delo s telesom in psihosomatika, zaključujem še študij na Akademiji za kraniosakralno terapijo, ki je pod okriljem Evropske Univerze Jean Monnet iz Bruslja. Tako bogatim svoje izkušnje z znanjem in veščinami iz psihosomatike in manualne terapije, za podporo samozdravilnih procesov v telesu z uporabo dotika in čuječnosti. Sem članica Strokovnega sveta EZPPS (Evropska zveza psihoanalitičnih pristopov Slovenija) in tajnica ECPP (Evropska konfederacija psihoanalitičnih pristopov).
Spoznavanje samega sebe je nekaj najdragocenejšega. Povezovanje našega duha, uma, čustev in telesa, doživljanje vsakega trenutka v polnosti, opazovanje lastnega notranjega dogajanja in zunanjega sveta okoli sebe ter dobro počutje ob vsakodnevnih stvareh, ki jih počnemo, je neprecenljivo. Sedaj lahko še bolj uživam v različnih stvareh, ki me veselijo, kot so šport, slikanje, ples in petje, druženje s prijatelji ali pa samo neskončni pogledi na odprto morje.
Delo na sebi je vseživljenjski proces, vedno odkrivamo kaj novega, vedno nas lahko kaj preseneti, vedno lahko naredimo še kakšen korak bližje k notranjemu miru in sreči. Študij psihoterapije in delo psihoterapevtke je za mene nedvomno velik korak k izpolnitvi moje življenjske želje in prepričana sem, da sem na pravi poti v poklicu, ki ga dejansko opravljam s srcem in z velikim zadovoljstvom. Lahko rečem, da sem srečna in da dejansko počnem to, kar sem si vedno želela. Ljudje mi veliko pomenijo, delo z ljudmi me izpopolnjuje in spoštujem ljudi, ki so se pripravljeni odprto pogovarjati in narediti spremembo v svojem življenju. Od njih se vsak dan lahko naučim kaj novega, skupaj lahko oblikujemo prijaznejši svet in za vse to sem življenju iskreno hvaležna.
