Psihoterapija je disciplina, ki je znanstveno utemeljena, s preprostimi besedami pa lahko rečemo, da gre za zdravljenje s pogovorom. Gre za osebno svobodno srečanje in proces, kjer oseba preko psihoterapevtskega odnosa spoznava sebe, ozavešča zanjo pomembne teme in potrebe ter izpolnjuje oziroma nadgrajuje razumevanje sebe in okolice. Psihoterapevtski odnos predstavlja prostor sprejetosti, razumevanja in topline, kjer oseba lahko na varen način spregovori o sebi in o svojih težavah. Ravno kvaliteta terapevtskega odnosa najbolj napoveduje učinkovitost psihoterapije, zato je zelo pomembno, katerega psihoterapevta si oseba izbere in kako uspeta vzpostaviti pristen odnos. Terapevt skozi pogovor z različnimi metodami in tehnikami vodi klienta k razumevanju načina mišljenja, čustvovanja in doživljanja ter posledično njegovega vedenja ter krepi klientove notranje vire moči, da se lažje in na bolj konstruktiven način sooča s svojimi težavami. Različni psihoterapevtski pristopi imajo sicer v ospredju različne cilje psihoterapije, vendar pa je osnova vedno radovedno raziskovanje in rdeča nit psihoterapije vse pristope vodi z željo razreševati psihološke težave klienta po psiholoških poteh, preko pogovora, v konkretnem odnosu psihoterapevt - klient. Cilj psihoterapije ni v tem, da se posameznik reši vseh svojih problemov in pozabi na vse rane. Psihoterapevt ni čudežni zdravitelj, ob katerem dogodki, čustva, občutki in doživetja kar izginejo oziroma se spremenijo v prijetne dele življenja. Cilj psihoterapije je v tem, da človek odkrije svoj pravi jaz, in da se sprejme kakršen je, skupaj s svojo življenjsko zgodbo, svojimi ranami, značajem in z vsem, kar je v njem. Psihoterapevt mu pri tem pomaga, ga usmerja in skupaj z njim hodi po poti, kjer se posameznik nauči drugače ravnati s samim seboj tako, da s tem lahko živi. Pomaga mu prepoznati in začutiti različna čustva, sprejeti in spremeniti neprijetne občutke in manj funkcionalne oblike vedenja, uči ga prepoznavati lastna doživljanja in telesne senzacije, vodi ga k ozaveščanju skritih vsebin in postopnemu odpravljanju omejujočih vzorcev iz preteklosti.
Celoten proces psihoterapije temelji na medosebnem odnosu med terapevtom in klientom. Psihoterapevtski odnos, ki se vzpostavi, je ključnega pomena za sam terapevtski proces in ravno ta odnos predstavlja temeljno sredstvo, ki klientu omogoča delo na sebi, na lastnem doživljanju in na odnosu do okolice. Gre za temelj, ki ga terapevt in klient skupaj gradita in je prilagojen vsakemu klientu posebej. In ravno psihoterapevtski odnos je tisti, ki človeku lahko omogoči nove izkušnje, nove poglede, nova spoznanja.
V procesu psihoterapije posameznik spoznava sebe, svoje pozitivne strani kot tudi tiste manj prijetne strani. In ravno tovrstno spoznavanje lastne osebnosti, čustvovanja in doživljanja zahteva ogromno poguma in moči, da stopimo na to pot. Psihoterapija pomaga pri vzpostavljanju kvalitetnejšega življenja, saj posamezniku odpira poti osebne rasti, tako da globlje spoznava sebe. Prav tako pomaga pri soočanju z različnimi težavami in stiskami, čustvi, osebnostnimi motnjami, neprijetnimi situacijami in dolgoročno lajša korake po poti življenja.
Hitre rešitve in samo odpravljanje simptomov še ne pomenijo odpravljanje težav. Gre le za družbeno sprejemljiv način trenutnega olajšanja stiske in je zgolj odpravljanje posledic. A brez raziskovanja in odpravljanja vzrokov se ljudje hitro vrnemo na stare poti in znane vzorce. Če ne naredimo korenite spremembe znotraj sebe, nas okolica in družba hitro potegneta v že znane situacije. Če ne naredimo spremembe pri sebi in sami ne začnemo živeti drugače, bomo nadaljevali z življenjem, kjer bodo zunanje okoliščine ponovno sprožale naše težave. Psihoterapija je tako dolgotrajen in na trenutke zelo boleč proces spoznavanja samega sebe, ki ima za cilj izboljšanje zdravja klientov ter gradnjo in podpiranje osebne rasti posameznikov. Psihoterapija ni namenjena le osebam, ki so žrtve travmatskih dogodkov, ali ki so se znašle v neki krizi oziroma stiski ter kljub lastnemu trudu ne vedo kako naprej. Psihoterapija je metoda zdravljenja čustvenih težav, duševnih in osebnostnih motenj in je metoda za osebno rast ali preoblikovanje osebnosti. Namenjena je vsem, ki si želijo izboljšati kvaliteto svojega življenja in način vsakdanjega delovanja, pridobiti večjo osebno avtonomijo in bolj pozitiven pogled na prihodnost, ter vsem, ki se morajo (ponovno) naučiti spoštovati, ceniti in ljubiti sami sebe kot edinstveno osebo.