Individualna psihoterapija poteka v zaupnem in varnem okolju ter gradi na odnosu med terapevtom in klientom. Psihoterapevtski odnos je baza, v kateri se počasi začne odvijati sama terapija. Klient začne prepoznavati čustva in jih izražati, doživljanje postaja močnejše in bolj pristno, čutenje lastnega telesa in prepoznavanje občutkov dobiva novo dimenzijo, globlje spoznavanje samega sebe vodi na novo pot življenja. Pri tem psihoterapevt stopa skupaj s klientom po tej poti spoznavanja samega sebe, svojega notranjega in zunanjega doživljanja, opazovanja notranjega in zunanjega sveta ter odkrivanja lastnih virov moči. S pomočjo psihoterapevta posameznik začne spoznavati kaj čuti, zakaj razmišlja in deluje na določen način, kako hitreje in bolje zaznavati in sprejemati signale telesa in poslušati svoj pristen notranji glas.

V psihodinamski psihoterapiji, poleg pogovora, velik poudarek dajemo tudi delu s telesom. Telo je pogosto postavljeno na stranski tir in dobi le malo pozornosti posameznika. Vendar pa je ravno telo tisto, kjer so vtisnjeni naši občutki, telo je tisto, ki sodeluje ob doživljanju različnih čustev, in ki na zunaj viden način odraža dogajanje znotraj nas samih. Biti v stiku s svojim telesom in prepoznavati njegove signale je izrednega pomena na poti osebne rasti in pripomore k bolj kvalitetnemu, polno doživetemu življenju. Zato je delo s telesom, delo z dotikom in človeško bližino izrednega pomena za spoznavanje vsega, kar se dogaja s posameznikom. Ko tako v psihoterapiji združimo mentalno, duhovno, čustveno in telesno raven dobimo celosten pregled dogajanja pri posamezniku in vse dele obravnavamo enako skrbno in pozorno, da bodo nove izkušnje, ki jih bo posameznik izkusil v psihoterapevtskem odnosu lahko prenesene tudi v življenje in odnose zunaj terapevtske sobe.

Seveda pa sam proces ni hiter, spremembe se ne zgodijo čez noč in prav zagotovo pot ni lahka. Najtežje je doseči lastne spremembe, morda še težje je sprejeti nekatere dele nas samih, ki niso v skladu z našimi vrednotami in prepričanji, pa vendar obstajajo v nas. Vendar spoznavanje naše preteklosti, prebujanje našega nezavednega in ozaveščanje vsebin, ki so bile dolga leta potlačene ali zanikane je prava pot k bolj kvalitetnemu življenju. Ko sprejemamo sebe takšne kot smo, ko vzpostavimo pristen kontakt sami s seboj in s svetom okoli nas, takrat lahko življenje, ki ga živimo v tem trenutku, občutimo s celo paleto vsega, kar nam prinaša.

Individualna psihoterapevtska obravnava je namenjena vsem, ki:

• želijo ponovno vzpostaviti stik s seboj,
• si želijo izboljšati kvaliteto svojega življenja,
• se znajdejo na razpotju v življenju in ne vedo kam in kako naprej,
• so se znašli v stiski in ne najdejo rešitve,
• želijo izboljšati svojo samopodobo,
• želijo dvigniti in izboljšati svojo samozavest,
• želijo izboljšati odnose z drugimi,
• se spopadajo z različnimi oblikami odvisnosti,
• so bili žrtev nasilja ali zlorab,
• trpijo zaradi osamljenosti ali izgube bližnjega,
• ne zmorejo koraka naprej...

Posamezno individualno srečanje traja 50 min. Po navadi so srečanja enkrat tedensko, vsekakor pa je možno pogostost srečanj prilagoditi glede na potrebe in zmožnosti klienta.

Tako kot pri individualni psihoterapiji, se tudi skupinska psihoterapija odvija v varnem in zaupnem okolju. V skupinski psihoterapiji je posameznik sestavni del skupine, ki jo po navadi sestavlja 8 do 18 posameznikov, vodi pa jo en ali dva psihoterapevta. Po uvodnem srečanju in nekaj odprtih srečanjih se skupina zapre, kar pomeni, da se število članov skupine več ne spreminja. To je zelo pomembno za občutek varnosti znotraj skupine in za kreiranje zaupnega prostora, kjer vse kar se dogaja znotraj skupine, v skupini tudi ostane.

Tudi v skupinski psihoterapiji so izrednega pomena odnosi, ki se vzpostavijo tako med člani skupine, kot tudi med posamezniki in terapevtom. Skozi skupinsko dinamiko posameznik lahko opazuje in spoznava svoje vzorce vedenja, reagiranja na zunanje dejavnike, preverja kaj ob njegovem doživljanju in odzivanju opazijo in čutijo ostali člani skupine, kako se ostali odzivajo nanj, kakšni so njegovi miselni vzorci in kakšna čustva se pojavljajo v različnih situacijah z drugimi udeleženci. V ospredje stopijo posameznikove strategije vzpostavljanja odnosov in njihovega vzdrževanja, posameznikovi strahovi in obrambe, prepoznavanje in izražanje lastnih potreb ter spoštovanje in zadovoljevanje potreb drugih. Interakcija med člani skupine in psihoterapevtom vodi do ozaveščanja lastnih vzorcev, načinov delovanja in čustvovanja ter spoznavanja lastnega delovanja v odnosu z drugimi.

Skupinska psihoterapija pomaga pri:

• učenju zavedanja samega sebe in drugih,
• prepoznavanju lastnih meja in meja drugih,
• učenju kako poskrbeti zase,
• pridobivanju izkušnje povezanosti in pripadnosti skupini,
• učenju izražanja lastnih želja in potreb ter upoštevanju le-teh pri drugih,
• zavedanju lastnih zaznav, občutkov, čustev,
• učenju povezovanja z drugimi...

Skupinska psihoterapija posamezniku nudi varen prostor, kjer lahko v interakciji z ostalimi člani in psihoterapevtom raziskuje, spoznava, ozavešča, preverja in spreminja svoje vzorce in pretekla izražanja. Skupina skupaj se uči, kako delovati bolj povezano, kako graditi zaupanje, kako tkati nove vzorce vzpostavljanja odnosov med samimi seboj in posledično tudi v zunanjem svetu.