Psihoterapija je disciplina, ki je znanstveno utemeljena, s preprostimi besedami pa lahko rečemo, da gre za zdravljenje s pogovorom. Gre za osebno svobodno srečanje in proces, kjer oseba preko psihoterapevtskega odnosa spoznava sebe, ozavešča zanjo pomembne teme in potrebe ter izpolnjuje oziroma nadgrajuje razumevanje sebe in okolice. Psihoterapevtski odnos predstavlja prostor sprejetosti, razumevanja in topline, kjer oseba lahko na varen način spregovori o sebi in o svojih težavah.
Eden izmed napomembnejših dejavnikov uspešnosti psihoterapije je kvaliteta terapevtskega odnosa, zato je zelo pomembno, katerega psihoterapevta si oseba izbere in kako uspeta vzpostaviti pristen odnos. Terapevt skozi pogovor, z različnimi metodami in tehnikami, vodi klienta k razumevanju lastnega načina mišljenja, čustvovanja in doživljanja ter posledično vedenja. V procesu krepi klientove notranje vire moči, da se lažje in na bolj konstruktiven način sooča s svojimi težavami ter osvetljuje klientove šibkosti oziroma moteče elemente, ki jih nato skupaj preoblikujeta v bolj funkcionalne in uporabne veščine.
Različni psihoterapevtski pristopi imajo lahko v ospredju različne cilje psihoterapije, vendar je osnova vedno radovedno raziskovanje in dobrobit klienta. Rdeča nit psihoterapije vse pristope vodi z željo razreševati psihološke težave klienta preko pogovora in različnih tehnik, v konkretnem odnosu psihoterapevt - klient. Cilj psihoterapije ni v tem, da se posameznik reši vseh svojih problemov in pozabi na vse rane. Psihoterapevt namreč ni čudežni zdravitelj, ob katerem dogodki, čustva, občutki in doživetja kar izginejo oziroma se spremenijo v prijetne dele življenja. Cilj psihoterapije je v tem, da človek odkrije svoj pravi jaz, in da se sprejme kakršen je, skupaj s svojo življenjsko zgodbo, svojimi ranami, značajem in z vsem, kar je v njem. Psihoterapevt mu pri tem pomaga, ga usmerja in skupaj z njim hodi po poti, kjer se posameznik nauči drugače ravnati s samim seboj tako, da s tem lahko živi. Pomaga mu prepoznati in začutiti različna čustva, sprejeti in spremeniti neprijetne občutke in manj funkcionalne oblike vedenja, uči ga prepoznavati lastna doživljanja in telesne senzacije, vodi ga k ozaveščanju skritih vsebin in postopnemu odpravljanju omejujočih vzorcev iz preteklosti.
Celoten proces psihoterapije temelji na medosebnem odnosu med terapevtom in klientom. Psihoterapevtski odnos, ki se vzpostavi, je ključnega pomena za sam terapevtski proces in ravno ta odnos predstavlja temeljno sredstvo, ki klientu omogoča delo na sebi, na lastnem doživljanju in na odnosu z okolico. Gre za temelj, ki ga terapevt in klient skupaj gradita in je prilagojen vsakemu klientu posebej. In ravno psihoterapevtski odnos je tisti, ki človeku lahko omogoči varen prostor za nove izkušnje, nove poglede, nova spoznanja.
V procesu psihoterapije posameznik spoznava sebe, svoje pozitivne strani kot tudi tiste manj prijetne strani. In ravno tovrstno spoznavanje lastne osebnosti, čustvovanja in telesnega doživljanja zahteva ogromno poguma in moči, da stopimo na to pot. Psihoterapija pomaga pri vzpostavljanju kvalitetnejšega življenja, saj posamezniku odpira poti osebne rasti, tako da globlje spoznava sebe. Prav tako pomaga pri soočanju z različnimi težavami in stiskami, čustvi, osebnostnimi motnjami, neprijetnimi situacijami in dolgoročno lajša korake po poti življenja.
Hitre rešitve za globlje travme in večletne težave žal ni. Samo odpravljanje simptomov še ne pomenijo odpravljanje težav. Hitri pristopi in tehnike so le nekako družbeno bolj sprejemljiv način trenutnega lajšanja stiske in so zgolj odpravljanje posledic, kar je včasih pomembno, da se lažje stabiliziramo v določeni težki življenjski situaciji. A brez raziskovanja in odpravljanja vzrokov se ljudje hitro vrnemo na stare poti in znane vzorce. Če ne naredimo korenite spremembe znotraj sebe, nas okolica in družba hitro potegneta v že znane situacije. Če ne naredimo spremembe pri sebi in sami ne začnemo živeti drugače, bomo nadaljevali z življenjem, kjer bodo zunanje okoliščine ponovno sprožale naše težave. Psihoterapija je zato dolgotrajen in na trenutke zelo boleč proces spoznavanja samega sebe, ki ima za cilj dolgoročno izboljšanje zdravja klientov ter gradnjo in podpiranje osebne rasti posameznika.
Psihoterapija ni namenjena le osebam, ki so žrtve travmatskih dogodkov, ali ki so se znašle v neki krizi oziroma stiski ter kljub lastnemu trudu ne vedo kako naprej. Psihoterapija je namenjena zdravljenju čustvenih težav, duševnih in osebnostnih motenj in je orodje za osebno rast. Namenjena je vsem, ki si želijo izboljšati kvaliteto svojega življenja in način vsakdanjega delovanja, pridobiti večjo osebno avtonomijo in bolj pozitiven pogled na prihodnost ter vsem, ki se morajo (ponovno) naučiti spoštovati, ceniti in ljubiti sami sebe kot edinstveno osebo.
